Pojav izgorevanja med zdravstvenim osebjem

• Main Author: Zlatka Rakovec-Felser (Author)
• Format: Book
• Published: Nurses and Midwives Association of Slovenia, 2006-09-01T00:00:00Z.
• Subjects: article
• Online Access: Connect to this object online.
• Notes: 1318-2951; 2350-4595
• Keywords: Nursing; RT1-120
• Source: Obzornik zdravstvene nege, Vol 40, Iss 3 (2006)

V slovarju besed je izgorevanje opredeljeno kot upad energije in moči, kot izčrpanost zaradi stalnega prenaprezanja, trošenja razpoložljive energije in moči. Stanje je prvi opisal l. 1974. Herbert Freudenberger. Neodvisno, skoraj v istem času, je Maslachova, proučevala načine, kako se s pojavom čustvene ogroženosti spoprijema zdravstveno osebje. Opazila je, da velik del zdravstvenega osebja izkazuje znake čustvene izpraznjenosti, razvije zaradi dela z bolniki, posledično do njih odklonilen odnos, in je zato v njihovi oskrbi manj uspešno (34 % pogostost). Kmalu po prvih opisih pojava, je zanimanje za problematiko izgorevanja neverjetno poraslo. Pojavilo se je kakih 1000 empiričnih raziskav, od tega jih je steklo največ na področju zdravstvene nege (34 %) in šolstva (27 %). Namen tega prispevka pa ni toliko zgoščena predstavitev zgodovine, in tudi ne pojavnosti izgorevanja, pač pa prej vpogled v možne oblike zaščite in pomoči pri delu z ljudmi, in še posebno pri delu z bolniki in njihovimi svojci. Zaradi tega pozornost v članku namenjamo naslednjim temam: - znaki in ocena izgorevanja, - pogostost, vzroki in posledice, - stres in depresija - podobnosti in razlike, - delovna skupina in organizacijske intervencije, - službe organizirane psihološke pomoči.