Opisna raziskava mnenj in stališč študentov zdravstvene nege ter kliničnih mentorjev glede ocenjevanja kliničnega usposabljanja

Uvod: Z nenačrtovanim ocenjevanjem na podlagi pomanjkljivo opredeljenih kriterijev lahko spregledamo neuspešnega študenta in tako prispevamo k njegovemu nevarnemu delovanju v kliničnem okolju. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna so stališča in mnenja kliničnih mentorjev ter študentov z...

Full description

Saved in:
Bibliographic Details
Main Authors: Edita Meden (Author), Andreja Kvas (Author), Silvestra Hoyer (Author)
Format: Book
Published: Nurses and Midwives Association of Slovenia, 2017-12-01T00:00:00Z.
Subjects:
Online Access:Connect to this object online.
Tags: Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!

MARC

LEADER 00000 am a22000003u 4500
001 doaj_37b7664c25fb4f81bbcf6d78f3bbe4d3
042 |a dc 
100 1 0 |a Edita Meden  |e author 
700 1 0 |a Andreja Kvas  |e author 
700 1 0 |a Silvestra Hoyer  |e author 
245 0 0 |a Opisna raziskava mnenj in stališč študentov zdravstvene nege ter kliničnih mentorjev glede ocenjevanja kliničnega usposabljanja 
260 |b Nurses and Midwives Association of Slovenia,   |c 2017-12-01T00:00:00Z. 
500 |a 10.14528/snr.2017.51.4.157 
500 |a 1318-2951 
500 |a 2350-4595 
520 |a Uvod: Z nenačrtovanim ocenjevanjem na podlagi pomanjkljivo opredeljenih kriterijev lahko spregledamo neuspešnega študenta in tako prispevamo k njegovemu nevarnemu delovanju v kliničnem okolju. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna so stališča in mnenja kliničnih mentorjev ter študentov zdravstvene nege glede ocenjevanja kliničnega usposabljanja. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna deskriptivna metoda dela. Spletno anketo je izpolnilo 84 dodiplomskih študentov zdravstvene nege, njeno tiskano različico pa 37 kliničnih mentorjev. Zbiranje podatkov je potekalo od oktobra do novembra 2015. V analizi je bila uporabljena osnovna opisna statistika, hi-kvadrat test, Mann-Whitneyev U-test in Pearsonov koeficient korelacije. Rezultati: Klinični mentorji so v večji meri kot študenti mnenja, da bi se morali na klinično usposabljanje načrtno pripraviti (U = 790, p < 0,001). S Pearsonovim koeficientom korelacije (r = −0,215, p = 0,024) smo ugotovili, da je zadovoljstvo z ocenjevanjem vseh anketiranih večje, če je ocenjevanje sprotno in ne le končno. Hi-kvadrat test je pokazal, da anketiranci ocenjevalni list ocenjujejo kot samo zadovoljiv (n = 47, 43,5 %; χ2 = 4,3, p = 0,229). Diskusija in zaključek: Večina anketirancev ni zadovoljnih z načinom ocenjevanja kliničnega usposabljanja. Zavedajo se pomanjkljivosti ocenjevalnega lista, opozarjajo tudi na pomanjkanje časa pri mentoriranju študentov. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju razmer v procesu ocenjevanja kliničnega usposabljanja. 
546 |a EN 
546 |a SL 
690 |a mentorstvo 
690 |a zdravstvena nega 
690 |a medicinske sestre 
690 |a vrednotenje 
690 |a Nursing 
690 |a RT1-120 
655 7 |a article  |2 local 
786 0 |n Obzornik zdravstvene nege, Vol 51, Iss 4 (2017) 
787 0 |n https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/157 
787 0 |n https://doaj.org/toc/1318-2951 
787 0 |n https://doaj.org/toc/2350-4595 
856 4 1 |u https://doaj.org/article/37b7664c25fb4f81bbcf6d78f3bbe4d3  |z Connect to this object online.